Dereze na noge in hop na Polhograjsko Grmado in Tošč. Vandranje po označenih in lovskih poteh, iskanje vedno novih prehodov med borovci in skalami, pod vrhom pa že kar avtomatično zavijem še do Pavletove stence. Ni lepšega za pretegnit prste. Megla me spremlja vso pot, zato pa oko toliko bolj išče malenkosti, ki bi jih v sončnem vremenu zagotovo spregledalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar