Poležavanje na plaži v senci borovcev, sanjarjenje v družbi Hermanna Buhla, tu in tam skok v že skoraj pretoplo morje, za nameček pa še kakšna kepica sladoleda. Takšen poletni oddih, pa čeprav v Izoli, pač nikamor ne pelje! Avtocestni lepotec nam brez besed priskoči na pomoč, tako da smo v Črnem Kalu že dovolj zgodaj, ko sončni žarki še ne dosežejo vseh sektorjev. Odlična skala, smer pri smeri, celo mir in tišina povsod. Ena sama uživancija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar