Regeneracija po maratonu, polmaratonu ali kakšnem drugem daljšem teku vključuje tudi izogibanje stresnim dogodkom, zato tudi tale objava prihaja z zamudo ;)
Letošnji Ljubljanski (pol)maraton je torej bolj ali manj uspešno za mano. Uspešno seveda zato, ker sem ga pretekel brez večjih težav, kljub vsemu pa ostaja grenak priokus; želeni cilj 1:30 sem namreč zgrešil za slabi 2.5 min. Bo pa zato prihodnje leto toliko boljše :) Celotna organizacija je bila tudi letos na visoki ravni, zmotil me je edino glavni start. V zadnjih minutah, ko naj bi za pravo maratonsko vzdušje poskrbeli The Stroj z udarnimi ritmi, smo namesto tega lahko prisluhnili besedam napovedovalca. Kakšnim? Nimam pojma. The Stroj sem mogoče slišal dvakrat po nekaj sekund, to je bilo pa tudi vse od glasbe za dvig vzdušja in vzpodbudo. Tako je šel start kar nekako "mimo mene". So nas pa zato po skoraj vsej trasi vzpodbujali številni gledalci.
Proti startu
Še prihod elite...
...in smo šli
Zadnji metri po Slovenski cesti
Foto: Timing
Ni komentarjev:
Objavite komentar